Kontakt:

 

Vsak dan, od ponedeljka do petka,
od 8.30 do 16.00 ure, na tel.št.:


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

dsadd

OPIS NEKATERIH NAŠIH STORITEV

ZAPUŠČINSKI POSTOPEK, DEDNI DOGOVOR
Zapuščinski postopek je poseben sodni postopek, v katerem sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, kakšna je zapuščina in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega. Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Ves čas postopka mora sodišče gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo. Dedni dogovor omogoča, da dediči že v samem zapuščinskem postopku sklenejo sporazum o tem, kateri predmet zapuščine bo kdo od dedičev dedoval, oz. drug zakonit dogovor, ki ustreza pričakovanjem vseh dedičev.

Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava, ki nastane že s trenutkom sklenitve sporazuma, npr. z izjavo volje na zapisnik in podpisom sporazuma pred sodiščem. Sodišče tak dogovor le navede v sklepu o dedovanju, ni pa veljavnost sporazuma odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju. S sklenitvijo dednega dogovora se lahko izognemo morebitnim kasnejšim postopkom in z njimi povezanimi dodatnimi stroški (npr. delitev solastnine). Svetujemo vam glede zapuščinskega postopka in dednega dogovora. Sestavimo dedni dogovor. Cena posveta od 15 EUR dalje, cena dogovora od 40 EUR dalje.

ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH – PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI
Dne 11.4.2016 je bil v Uradnemu listu RS, št. 27/2016 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih. S to novelo se na področju prometa s kmetijskimi zemljišči dopolnjujejo izjeme, kjer odobritev pravnega posla ni potrebna. Skrajšal se je tudi rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla in sicer s 60 dni na le 30 dni. Potencialnim kupcem ni več potrebno pošiljati izjave o sprejemu ponudbe prodajalcu, temveč jo pošljejo le na upravno enoto. Lastnik kmetijskega zemljišča na upravno enoto posreduje le en izvod ponudbe. Pri prometu s kmetijskimi zemljišči vam strokovno svetujemo ter pridobimo potrebna potrdila/odločbe in sestavimo pogodbo. Cena pridobitve potrdila/odločbe 15 EUR, cena pogodbe od 40 EUR dalje.

PRODAJNA POGODBA, DARILNA POGODBA
Pogodba je pravno dejanje (pravni posel), s katerim se ustanovijo (nastanejo), prenehajo ali se spremenijo pravice in pravna razmerja. Pogodba nastane, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Prodajno in darilno pogodbo ureja Obligacijski zakonik. S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino. Bistveni sestavini pri prodajni pogodbi sta cena in določitev stvari, ki se prodaja.

Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Bistvena sestavina darilne pogodbe je stvar ali pravica, ki jo darovalec obdarjencu podari. Obdavčenje pri prodaji nepremičnin obravnavata Zakon o davku na promet nepremičnin in Zakon o dohodnini. Slednji obravnava del, ki se nanaša na kapitalski dobiček. Višina davka na promet z nepremičninami je 2 % od davčne osnove. Davek na darila določa Zakon o davku na dediščine in darila. Davka na darila ni potrebno plačati dedičem 1. dednega reda oz. osebam, ki so izenačene z dedičem prvega dednega reda. Davčna stopnja davka na darila drugega dednega reda znaša od 5% do 14%, tretjega dednega reda od 8% do 17%, za vse druge osebe pa od 12% do 39%. Svetujemo vam in sestavimo potrebno pogodbo. Cena pogodbe znaša od 40 EUR dalje.

RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE
Razveza zakonske zveze, za katero je v splošni rabi izraz »ločitev«, je včasih življenjska nuja, za katero pa se posameznik kljub temu težko odloči. Ob tem je pomembno, da dobimo čim več podpore ter informacij, kaj dejansko storiti, ko se odločimo za ločitev od zakonca in kako postopek za ločitev sploh poteka. Razveza zakonske zveze je lahko sporazuma ali na podlagi tožbe. Sporazumna razveza zakonske zveze zahteva, da se zakonca sporazumeta o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema v skladu z določbami zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen ter o delitvi skupnega premoženja (v obliki izvršljivega notarskega zapisa). Če se zakonca ne moreta sporazumeti o bistvenih vprašanjih, ki jih ZZZDR predpisuje za sporazumno razvezo zakonske zveze, se lahko zakonska zveza razveže na podlagi tožbe. V tožbi mora biti obvezno naveden in utemeljen razvezni razlog, ki je po ZZZDR samo eden - nevzdržnost zakonske zveze. Sodišče tako odloči o obstoju razveznega razloga ter o vprašanjih preživljanja, vzgoje in varstva ter stikov skupnih otrok s tistim od staršem, komur ne bodo dodeljeni. Pred odločitvijo pa mora pridobiti mnenje, ki ga da center za socialno delo na podlagi svetovalnega razgovora. Upoštevati mora tudi mnenje razsodnega otroka, če ga ta poda. Pri tem vam svetujemo ter sestavimo sporazum ali tožbo. Cena posveta od 15 EUR dalje, cena sporazuma/tožbe znaša od 80 EUR dalje.

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI, ODPRAVNINA
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje, s katero izjavitelj naslovnika obvešča, da pogodbo o zaposlitvi odpoveduje. Tako delavec, kot tudi delodajalec lahko pogodbo o zaposlitvi odpovesta z odpovednim rokom oziroma brez njega. Odpoved pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom je redna odpoved, odpoved brez odpovednega roka pa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko poda delavec kadarkoli, delodajalec pa le v primeru, ko obstajajo za to utemeljeni razlogi, ki so navedeni v 89. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz izrednih odpovednih razlogov lahko delavec oz. delodajalec poda le v primerih, ki jih določa ZDR-1 (110. člen - delodajalec in 111. člen - delavec). V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in iz razloga nesposobnosti ter v primeru izredne odpovedi s strani delavca je delodajalec delavcu dolžan izplačati odpravnino. Osnova za izračun za izplačilo odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada izplačilo odpravnine v višini 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen od 1 do 10 let, 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen od 10 do 20 let in 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen več kot 20 let. Pri tem vam svetujemo, sestavimo opomin, odpoved oz. tožbo. Cena opomina/odpovedi/tožbe znaša od 60 EUR dalje.

PRAVICA DO REGRESA
Pravica do regresa je povezana s pravico do letnega dopusta in sicer je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres (131. člen ZDR-1) se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar ne dlje kot do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Regres v sorazmernem delu pripada delavcu, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Cena tožbe znaša od 100 EUR dalje.


PISNA OPOROKA PRED PRIČAMI
Je ena izmed oblik, v kateri se po Zakonu o dedovanju napiše oporoko. Oporoka je dokument, v katerem se navede, komu naj se dodeli premoženje (kdo so dediči in kdo so nadomestni dediči). Določijo se lahko tudi obveznosti in dolžnosti dedičev ter posebne želje oporočitelja. Oporočitelj lahko v oporoki razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža. Oporoka pride v veljavo šele po smrti osebe, ki je oporoko napisala. Do tedaj pa lastnik s svojim premoženjem razpolaga po svoji volji. Oporočitelj lahko do smrti vedno prekliče svojo oporoko – deloma ali v celoti. Svetujemo vam pri sestavi oporoke v skladu z vašimi željami po veljavnih predpisih. Napišemo veljavno oporoko in vam svetujemo glede hrambe. Cena: svetovanje in sestava oporoke od 80 EUR dalje.

PRODAJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Pri prodaji kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije je potrebno upoštevati postopek prodaje teh zemljišč, ki ga ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih ter Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Naš cilj je, da s strokovno pomočjo uredite vse na enem mestu: pri tem vam svetujemo, za vas pridobimo potrebna potrdila, izjave, odločbe, v vašem imenu podamo javno objavo, sestavimo prodajno pogodbo ter vas vodimo do dokončne realizacije. Dejstvo je, da se v praksi velikokrat ne ve, kakšne učinke ima ponudba pri prodaji kmetijskega zemljišča (npr. ni možno skleniti prodajne pogodbe z želenim kupcem). Pri tem vam strokovno svetujemo, da ne bi prihajalo do morebitnih sporov in tožb. Cena: celotna izpeljava prodaje od 100 EUR dalje.

DELITEV SOLASTNINE
Solastnina je osnovna oblika lastninske pravice in pomeni pravno oblast več oseb na isti, nerazdeljeni stvari. Za stvar, ki je v solastnini, velja, da jo imajo lastniki pravico uporabljati skupno. Vendar npr. pri stanovanju oziroma kmetijskemu zemljišču, ki ima 5 solastnikov, ni mogoče, da bi ga tudi dejansko uporabljalo in vzdrževalo vseh 5. Tako imajo navadno težavo že pri dogovoru o uporabi in plačevanju stroškov. Solastnina skoraj obvezno zahteva delitev, bodisi na pogodbeni način (s pogodbo solastnikov o delitvi solastnine) ali pa v nepravdnem postopku za delitev solastnine, ki je sicer učinkovit, vendar v primerjavi s pogodbenim dražji. Pri tem vam svetujemo, se pogovorimo z vsemi solastniki in tako oblikujemo pogodbo o delitvi solastnine. Cena: od 100 EUR dalje.

IZREDNA ODPOVED POGODBE S STRANI DELAVCA
Zakon o delovnih razmerjih ob določenih kršitvah s strani delodajalca (delodajalec vsaj dva meseca delavcu ni izplačeval plače, delodajalec je zamudil z izplačilom plače dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev, delodajalec za delavca tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost, itd.) daje možnost, da delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje delavcu preneha takoj (brez odpovednega roka). Delavec se lahko prijavi na zavod in prejme denarno nadomestilo. Delavec mora predhodno pisno opomniti delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec na opomin ne reagira, lahko delavec po poteku treh delovnih dni v 30-ih dneh poda odpoved. Svetujemo vam tako o postopku izredne odpovedi, kot o nadaljnji realizaciji izterjave  neplačanih obveznosti s strani delodajalca. Cena: opomin in izredna odpoved od 60 EUR dalje. 

ODŠKODNINA PO PROMETNI NESREČI
Odškodnina po prometni  nesreči je denarno nadomestilo, ki ga prejme oškodovanec kot nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel v nesreči ali kot določeno zadoščenje, s katerim se lahko omili težave oškodovanca zaradi nesreče. Če ima povzročitelj prometne nesreče sklenjeno AO+ za zavarovanje voznika, mu pripada tudi določena odškodnina po prometni nesreči za nematerialno škodo. Če je povzročitelj prometne nesreče pobegnil in ostane neznan, oškodovancu tudi pripada odškodnina po prometni nesreči za nematerialno škodo. Z uveljavljanjem materialne škode na vozilu v praksi pravilona ni težav. Večinoma se zaplete pri uveljavljanju nematerialne škode za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti zdravljenja, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in za prestani primarni in sekundarni strah, zato je pri uveljavljanju odškodnine potrebna pomoč strokovnjakov, ki jo nudimo v naši pisarni. Naša nagrada se odmeri v odstotkih priznane odškodnine – torej za vas brez stroškov do izplačila odškodnine. 

PREDLOG ZA ODLOŽITEV IZVRŠITVE PRENEHANJA VELJAVNOSTI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA

Predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (odvzeto zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc ali prekoračitve hitrosti) lahko vloži storilec prekrška, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v 15-ih dneh od pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva: osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek, okoliščine, v katerih je storil prekršek ter na tej podlagi oceni, ali je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti, ki mu jih nalaga zakon. Glede na navedeno vam sestavimo predlog, ki je prilagojen vaši konkretni situaciji in ki vsebuje vse zakonske predpostavke za ohranitev vozniškega dovoljenja. Cena: 70 EUR.

USKLADITEV ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA STANJA Z DEJANSKIM
Kadar vpisi v zemljiški knjigi pri posameznih nepremičninah v celoti ali deloma ne odražajo stanja, kot je bilo predvideno s pravnimi posli, ki so jih glede teh nepremičnin sklepali udeleženci, lahko prizadeti posameznik začne ustrezne zemljiškoknjižne, pravdne ali izvensodne postopke. Pred ureditvijo stanja v zemljiški knjigi je potrebno preveriti stanje v zemljiški knjigi, dejansko stanje ter tudi vprašanje davčne obravnave nameravane uskladitve. Če se kupec ni mogel vknjižiti v zemljiško knjigo, ker prodajna pogodba ni vsebovala zemljiškoknjižnega dovolila (intabulacijske klavzule), lahko prodajalec kupcu še naknadno izda listino, ki vsebuje intabulacijsko klavzulo. V njej ugotovita, da je bila sklenjena veljavna prodajna pogodba, ki ni bila primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, zaradi česar prodajalec z intabulacijsko klavzulo izrecno in brezpogojno dovoli kupcu vknjižbo lastninske pravice na njegovo ime. Pomagamo vam pri preverbi stanja, svetujemo ter sestavimo primerno listino. Cena: sestava listine je od 65 EUR dalje.

MENJAVA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Kot medsebojna menjava kmetijskih zemljišč se po določbah 45. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih šteje menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vrednost zemljišča ne presega vrednosti drugega zemljišča za več kot 50%. Potrdilo o tem, da gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč po določbah 45. člena ZKZ, izda pristojna upravna enota. Menjava kmetijskih zemljišč je možna tudi v primeru, če gre za zemljišče v sklopu zaščitene kmetije. Pod določenimi pogoji se lahko opravi menjava kmetijskega zemljišča tudi v primeru, če vrednost zemljišča presega vrednost drugega zemljišča za več kot 50%. V takih primerih je potrebno vložiti vlogo za odobritev pravnega posla na pristojno upravno enoto, ki o takem pravnem poslu odloči po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami. Naš cilj je, da s strokovno pomočjo uredite vse na enem mestu: od svetovanja do dokončne realizacije - vpisa v zemljiško knjigo. Cena: celotna izpeljava menjave od 100 EUR dalje.

DEDOVANJE ZAŠČITENE KMETIJE
Dedovanje zaščitenih kmetij ureja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Določene kmetije so v Sloveniji zaščitene z namenom ohranitve njihove celovitosti in preprečevanja drobitve. Po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev ima status zaščitene kmetije kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. Dedič zaščitene kmetije je lahko na podlagi zakonitega dedovanja le ena oseba (izjemoma dve), ki ima zakonito dedno pravico tudi po Zakonu o dedovanju. Če je več sodedičev, deduje kmetijo tisti zakoniti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijska zemljišča in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči. V primeru, da se sodediči glede dedovanja ne sporazumejo, Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev določa način dedovanja. V izogib kakršnemukoli nesporazumu med sodediči lahko zapustnik napravi oporoko, v kateri določi dediča. Dediči, ki ne dedujejo zaščitene kmetije, dedujejo denarno vrednost nujnega deleža po Zakonu o dedovanju. Pri tem vam svetujemo ter sestavimo pisno oporoko pred pričami. Cena: sestava oporoke je od 80 EUR dalje.

SODNA IZTERJAVA DOLGOV
Sodna izterjava je pogovorni izraz za postopek izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Gre za način za doseganje poplačila zapadlih terjatev. Priporočljiva je takrat, ko je izvensodna izterjava neuspešna oziroma ko z dolžnikom ni mogoče doseči dogovora. Zakon o izvršbi in zavarovanju določa pravila postopka, po katerem se izvede izvršba. Ta je mogoča na podlagi izvršilnega naslova (npr. pravnomočna in izvršljiva sodba) ali na podlagi verodostojne listine (npr. račun). Postopek se začne na predlog upnika. Pred vložitvijo predloga za izvršbo je priporočljivo, da upnik naredi poizvedbe o premoženju dolžnika (ali ima zaprt bančni račun, ali ima v lasti kakšne premičnine in nepremičnine, itd.). Če se za premoženjsko stanje dolžnika ne ve natančno, je priporočljivo, da dolžnik v predlogu za izvršbo navede več sredstev izvršbe. Sredstva izvršbe so npr. izvršba na premičnine, izvršba na denarno terjatev dolžnika (večinoma na bančni račun), izvršba na nepremičnine in druga sredstva, ki jih določa zakon. Sodišče namreč v primeru, da edino sredstvo izvršbe ni uspešno, ustavi celoten postopek izvršbe. Pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi (razen če se ne izpodbija zgolj glede odločitve o stroških) je ugovor. Zakon je pri ugovoru uvedel zahtevo po obrazloženosti. Zakon postavlja domnevo, da je neobrazložen ugovor neutemeljen. Svetujemo, opravimo poizvedbe, vložimo predlog za izvršbo ter sestavimo obrazložen ugovor. Cena: poizvedba 15 EUR, predlog od 25 EUR dalje, ter ugovor od 50 EUR dalje.

OSEBNI STEČAJ
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (t.i. insovenčni zakon) določa, da je postopek osebnega stečaja dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe. Postopek osebnega stečaja se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko vloži tako dolžnik kot tudi njegov upnik. Dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, mora sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja. Stečajni dolžnik lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane. Če sodišče odobri odpust obveznosti, se odpustijo vse obveznosti dolžnika, ki so nastale do začetka osebnega stečaja. S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let. Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve. Po noveli F Insolvenčnega zakona dolžniku ni več potrebno založiti predujma za začetek postopka. Svetujemo, sestavimo predlog za začetek postopa, poročila, izjave ter predlog za odpust obveznosti. Cena: za izpeljavo celotnega postopka od 190 EUR dalje.

PRIJAVA TERJATVE
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju določa, da mora upnik v stečajnem postopku prijaviti svojo terjatev ter ločitvene in izločitvene pravice do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha. Ločitvena pravica je pravica upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov iz tega premoženja. Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Z novelo Zakona o sodnih taksah, ki je začela veljati s 1.1.2011, plačilo sodnih taks ni več potrebno. V primeru, da svoje terjatve prijavite v stečajno maso, a iz nje niste nikoli poplačani, se vam te terjatve štejejo kot davčno priznan odhodek. Cena: sestava prijave od 35 EUR dalje.